Gastroentrološka ambulanta

Nosilec:
Marko Klančič, spec.inter., gastroenterolog

GASTROENTEROLOŠKA AMBULANTA:

  • klinični pregledi in priporočila
  • endoskopska diagnostika
    • anoskopije
    • kolonoskopije
    • gastroskopije
    • pregled prebavil s kapsulo- kapsulna endoskopija
    • ph metrija, manometrija
  • zdravljenje bolezni zadnjika, zadnjikovega kanala ter okolice
    • hemoroidi
    • perianalna srbečica
    • kožne gube
    • kondilomi
    • razpoke
  • alergija, intoleranca na hrano
    • krvni testi
    • kožni vbodni testi : prehrambeni in inhalatorni alergeni
    • preobčutljivost na Kandido
    • dihalni testi
    • laktozna intoleranca - neprenašanje mleka
    • intoleranca na fruktozo, saharozo, ksilozo, škrob
    • napihnjenost-vetrovi, zaprtje
      • bakterijska razrast
      • čas prehoda
  • testiranje za celiakijo
  • testiranje na preobčutljivost za mleko
  • testiranje na prisotnost bakterije Helikobakter pilori
  • testiranje na prisotnost kalprotektina v blatu (pri vnetjih)
  • testiranje povzročiteljev drisk- bakterije, virusi, paraziti (Clostridium difficile, Campilobakter, Salmonela, rotavirus, adeno virus, Giardia...)
  • testiranje na Streptokoka pri vnetjih žrela
  • testiranje na Clamidijo- pri pekoči vodi, bolečinah v medenici
  • ustni zadah-halitoza

Ambulanta je namenjena odkrivanju in zdravljenju bolezni trebuha (želodca, črevesja, hemoroidov, analnega srbeža, žolčnika in žočnih kamnov, trebušne slinavke). Pri ugotavljanju bolezni si pomagamo s posebnimi kamerami, ki so ugrajene na upogibljivih ceveh (endoskopih), kot tudi s sondami, ki oddajajo posebne valove (ultrazvok). Ugotavljamo prisotnost bakterije Helikobakter pilori, alergijo oz. intoleranco na hrano.

Ambulanta je opremljena z najsodobnejšo Fuji opremo  v CMOS tehnologiji serije ELUXEO z ZOOM funkcijo s katero lahko sliko povečamo do 135 krat. Sluznico lahko pregledamo v različnih barvnih odtenkih. Endoskop nam s tem omogoča, da lažje vidimo že začetne spremembe na sluznici prebavil, kot tudi izredno natančno karakterizacijo ugotovljenih sprememb.  Za širjenje prebavne cevi uporabljamo ogljikov dioksid, ki se hitro absorbira. Tako se izognemo bolečinam in krčem po trebuhu med in po preiskavi, ki nastanejo zaradi vpihovanja zraku med preiskavo. 

Uporabljamo inštrumentarij za enkratno uporabo. Določene inštrumente dodatno očistimo z ultrazvočnim čistilcem in jih nato steriliziramo.
Endoskopke aparate čistimo v za ta namen prirejenih pomivalnih strojih s posebnimi čistili. Ambulanta in aparature, ki se uporabljajo, so povezani v sistem za shranjevanje podatkov, kar nam omogoča natančno sledljivost uporabljenih aparatov in postopkov.

 

Endoskopske preiskave lahko izvedemo v anasteziji. Pri preiskavi sodeluje anesteziolog, ki skrbi za varen in popolnoma neboleč poseg. Možna je tudi uporaba protibolečinskih zdravil (plitka sedacija), s pomočjo katerih skušamo ublažiti anksioznost ter blage bolečine.
Gastroskopija je preiskava, ki omogoča natančen pregled sluznice požiralnika, želodca, dvanajstnika. Preiskava traja do 10 min, odvisno od posegov, ki jih je potrebno opraviti.

Zakaj potrebujemo preiskavo?
Gastroskopija je učinkovita metoda za oceno in v številnih primerih tudi zdravljenje bolezni zgornjih prebavil. Običajno je potrebna pri bolnikih z bolečinami v zgornjem delu trebuha, zgagi, slabokrvnosti, hujšanju. Je tudi najbolj učinkovita metoda za iskanje vzroka krvavitvam iz zgornjih prebavil. Med preiskavo lahko odstranimo polipe, zaustavimo krvavitev, odvzamemo vzorce za histološki pregled.

Kako se pripravim na preiskavo?
Tešči morate biti od večerje dalje.

Kako naj jemljem zdravila?
Večino zdravil lahko jemljete kot običajno. Če ste sladkorni bolnik in se zdravite z insulinom se posvetujte z zdravnikom. V kolikor jemljete sredstva proti strjevanju krvi (Marevan, Sintron, Xarelta, Plavix, Aspirin, Eliquis, Pradaxa...) morate z zdravnikom ustrezno urediti zdravljenje pred planiranim posegom. Če ste preobčutljivi na katerokoli zdravilo morate opozoriti zdravnika.

Kako poteka gastroskopija?
Med preiskavo boste ležali na levem boku. Po lokalnem omrtvičenju ustne votline Vam bomo uvedli inštrument v želodec. Preiskava je varna, običajno neboleča. Včasih lahko občutite napihnjenost, pritisk, predvsem je neprijetna zaradi draženja žrela. V kolikor se boste odločili, Vam bomo lahko pred preiskavo dali zdravila za lajšanje težav. Če med preiskavo ugotovimo spremembe po sluznici, odvzamemo vzorce za histološki pregled, odstranimo polipe s pomočjo posebne električne zanke, zaustavimo krvavitev.

Kaj je Helikobakter pilori?
Helikobakter pilori je bakterija, ki se lahko naseli v sluznici želodca in povzroča vnetje sluznice in rane. Zato jo je potrebno določati in zdraviti. Nekatere infekcije lahko izzovejo poškodbo DNA in zaradi kroničnih vnetnih sprememb povzročijo razvoj raka. Mednje uvrščamo viruse hepatitisa in bakterijo Helikobakter pilori. Omenjeni spodbujevalci sami po sebi ne povzročajo raka, potrebni so še drugi neugodni okoljski dejavniki.

Kaj so polipi in zakaj jih je potrebno odstraniti?
Polipi so nenevarni izrastki iz katerih se sčasoma lahko razvije rakasto obolenje, zato jih je potrebno odstraniti.

Kaj po gastroskopiji?
V večini primerov Vam bomo že takoj povedali izvid preiskave. V kolikor odvzamemo košček tkiva, oz. odstranimo polip, Vam bomo dokončni izvid sporočili naknadno.

Kako domov?
V kolikor se boste odločili za pomirjevalo in zdravilo proti bolečini ne boste smeli voziti motornih vozil ali upravljati s stroji 24 ur, zato potrebujete spremstvo.

Ali je gastroskopija nevarna?
Gastroskopija in odstranitev polipov sta varni preiskavi. Okužba med preiskavo je malo verjetna. Odstranitev polipov ali biopsija lahko sproži krvavitev, ki običajno sama izveni ali jo zaustavimo. Redko je potrebna operacija. Poškodbe ali predrtje stene so zelo redke. V teh primerih je potrebna operacija. Možna je tudi popolipektomijska opeklinska poškodba. V kolikor se po preiskavi pojavi huda bolečina v trebuhu, povišana temperatura ali črno blato je potreben takojšen pregled pri zdravniku. Izjemoma se krvavitev pojavi nekaj dni po odstranitvi polipov, zato še nekaj dni skrbno opazujte blato. Zdravila za pomiritev in proti bolečini imata tudi določene stranske učunke, ki pa so običajno redki.
Anoskopija je pregled analnega kanala in začetnega dela rektuma z anoskopom (plastični ali kovinski lij). Preiskavo izvedemo v lokalnem omrtvičenju. Sam poseg je predvsem neprijeten, nekoliko boleč.

S preiskavo ugotavljamo spremembe sluznice, notranje hemoroide, spremembe v analnem kanalu (fisure,…)
Kolonoskopija je preiskava, ki omogoča natančen pregled sluznice spodnjega dela prebavil- debelega črevesa in končnega dela tankega črevesa z upogljivo cevko. Preiskava traja 20 do 40 min, odvisno od posegov, ki jih je potrebno opraviti.

Zakaj potrebujemo preiskavo?
Kolonoskopija je učinkovita metoda za oceno in v številnih primerih tudi zdravljenje bolezni debelega črevesa. Običajno je potrebna pri bolnikih z bolečinami v spodnjem delu trebuha, motnjami pri iztrebljanju, slabokrvnosti, hujšanju, pojavu krvi na blatu. Je tudi najbolj učinkovita metoda za iskanje vzroka krvavitvam iz spodnjih prebavil. Med preiskavo lahko odstranimo polipe, zaustavimo krvavitev, odvzamemo vzorce za histološki pregled.

Kako se pripravim na preiskavo?
Natančno se morate držati prejetih navodil.

Kako naj jemljem zdravila?
Večino zdravil lahko jemljete kot običajno. Če ste sladkorni bolnik in se zdravite z insulinom se posvetujte z zdravnikom. V kolikor jemljete sredstva proti strjevanju krvi (Marevan, Sintron, Plavix, Aspirin, Eliquis, Pradaxa...) morate z zdravnikom ustrezno urediti zdravljenje pred planiranim posegom. Če ste preobčutljivi na katerokoli zdravilo morate opozoriti zdravnika.

Kako poteka kolonoskopija?
Med preiskavo boste ležali na boku ali hrbtu. Po lokalnem omrtvičenju zadnjika Vam bomo uvedli inštrument v črevo.
Kolonoskopija je varna preiskava, v večini primerov neboleča. Občutili boste napihnjenost, pritisk, krče. V kolikor se boste odločili, Vam bomo pred preiskavo dali zdravila proti bolečinam. V kolikor med preiskavo ugotovimo spremembe po sluznici, odvzamemo vzorce za histološki pregled, odstranimo polipe s pomočjo posebne električne zanke, zaustavimo krvavitev.

Kaj so polipi in zakaj jih je potrebno odstraniti?
Polipi so nenevarni izrastki iz katerih se sčasoma lahko razvije rakasto obolenje, zato jih je potrebno odstraniti.

Kaj po kolonoskopiji?
V večini primerov Vam bomo že takoj povedali izvid preiskave. V kolikor odvzamemo košček tkiva, oz. odstranimo polip, Vam bomo dokončni izvid sporočili naknadno.

Kako domov?
V kolikor se boste odločili za pomirjevalo in zdravilo proti bolečini ne boste smeli voziti motornih vozil ali upravljati s stroji 24 ur, zato potrebujete spremstvo.

Ali je kolonoskopija nevarana?
Kolonoskopija in odstranitev polipov sta varni preiskavi, okužba med preiskavo je izredno redka.Odstranitev polipov ali biopsija lahko sproži krvavitev, ki običajno sama izveni ali jo zaustavimo. Redko je potrebna operacija. Poškodbe ali predrtje stene črevesa so zelo redke, prav tako poškodbe vranice. V teh primerih je potrebna operacija. Možna je tudi popolipektomijska opeklinska poškodba. V kolikor se po preiskavi pojavi huda bolečina v trebuhu, povišana temperatura ali večja krvavitev iz črevesa je potreben takojšen pregled pri zdravniku. Izjemoma se krvavitev pojavi nekaj dni po odstranitvi polipov, zato še nekaj dni skrbno opazujte blato. Zdravila za pomiritev in proti bolečini imata tudi določene stranske učunke, ki pa so običajno redki.

Simptomi, ki jih povzroča alergija in intoleranca na hrano:
  • prebavne težave: napenjanje, pretakanje, vetrovi, bolečine v želodcu, trebuhu
  • driska, inkontinenca
  • težave z dihanjem, pogosto solzenje, nahod
  • povišan krvni tlak
  • kronična utrujenost
  • migrena, glavobol, depresija, hiperaktivnost
  • bolečine v sklepih, artritis
  • izpuščaji po koži, srbečica
  • pogoste okužbe
  • debelost, slaba prehranjenost
Z nebolečim testom, ki ga opravite pri nas dobite hiter odgovor in rešitev za vaše težave.
Celiakija je bolezen prebavil, pri kateri pride do okvare predvsem tankega črevesa (propadanje črevesnih resic), kar poslabša absorpcijo hranilnih snovi. Zaradi slabše absorbcije pride do pomanjkanja vitaminov in drugih hranil. Posledica je moten razvoj organizma in slabša telesna odpornost.

Bolezen je posledica preobčutljivosti za gluten. Pojavlja se v družinah. Povprečno jo najdemo pri 10 % vseh sorodnikov, ki že imajo ugotovljeno celiakijo. Pogosto se pojavi po stresni situaciji, operaciji, nosečnosti, porodu, virusni infekciji.

Bolniki imajo lahko drisko, bolečine in krče v trebuhu, zmanjšano telesno maso, so slabokrvni, imajo bolečine v sklepih, odrevenelost nog zaradi okvare živcev, izgubo menstruacije ter zaostajanje v telesnem razvoju. Pojavita se tudi razdražljivost in depresija.

Gluten je osnovni protein zrnja pšenice, podobne proteine pa najdemo tudi v zrnju ječmena, rži, ovsa.

Bolezen zdravimo z strogo brezglutensko dieto, ki traja celo življenje. Pri večini ljudi takšna dieta izboljša stanje in simptomi postopoma izginejo. Prehrambeni izdelki, ki vsebujejo pšenico, rž, ječmen, oves so v dieti brez glutena prepovedani.

Vsa druga živila kot so: koruza, riž, ajda, proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe so v prehrani bolnikov s celiakijo dovoljena. Kot nadomestilo za pšenično moko obstajajo posebne brezglutenske moke, na voljo pa so tudi brezglutenski kruh, testenine in brezglutenski keksi.

Diagnozo postavimo s pregledom krvi in z biopsijo sluznice tankega črevesa in mikroskopskim pregledom.

Povezava do: Slovensko društvo za celiakijo.
Helikobakter pilori je bakterija, ki se lahko naseli v sluznici želodca. Je glavni povzročitelj vnetja želodčne sluznice, pomeben je tudi pri nastanku rane dvanajstnika in želodca.

Odstranitev ali eradikacija bakterije znatno zmanjša tveganje ponovnega pojava rane.

Okužba s Helikobakter pilori zvišuje tveganje za nastanek raka želodca. Nekatere infekcije namreč lahko izzovejo poškodbo DNA in zaradi kroničnih vnetnih sprememb povzročijo razvoj raka. Mednje uvrščamo viruse hepatitisa kot tudi bakterijo Helikobakter Pilori. Omenjeni spodbujevalci sami po sebi ne povzročajo raka, potrebni so še drugi neugodni okoljski dejavniki.

Razjeda na želodcu in dvanajstniku
  • Kar pri 90 % bolnikov je vzrok bakterija Helikobakter pilori ali pa nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak, kortikosteroidi)
  • drugi dejavniki tveganja so: jemanje kortikosteroidov in jemanje zdravil proti strjevanju krvi, želodčne težave v preteklosti, krvavitve iz prebavil v preteklosti, starost nad 60 let,
  • moški zbolijo dvakrat pogosteje kot ženske
Težave, ki jih bolnik najpogosteje občuti, so:
  • topa, stalna bolečina v trebuhu, pekoč občutek v žlički,
  • napihnjenost, hiter občutek sitosti, spahovanje,
  • izguba apetita in hujšanje.
Najpomembnejša preiskava za potrjevanje želodčnih razjed je endoskopska preiskava zgornjih prebavil-gastroskopija. Z njo pregledujemo tudi požiralnik in dvanajstnik.

Nujna gastroskopija
  • pri bolnikih, ki imajo zgoraj navedene težave prvič,
  • po 45. letu, ko je verjetnost za nastanek raka prebavil večja,
  • pri pojavu črnega blata in bruhanju krvi.
Okužbo z bakterijo Helikobakter pilori ugotavljamo:
  • GASTROSKOPIJO IN HUT- hitrim ureaznim testom, HISTOLOŠKIM pregledom
  • UREA DIHALNI TEST- prisotnost bakterije dokažemo v izdihanem zraku
  • Določanjem Ag iz blata.
Hemoroidi ali zlata žila so razširitve venskega ožilja ob zadnjiku (hemoroidalne vene). Ločimo notranje in zunanje hemoroide. Pri notranjih hemoroidih pride do varikoznih sprememb ven znotraj zadnjikovega kanala. Ležijo v podsluznični plasti končnega dela danke, ne bolijo, vendar utegnejo povzročiti precejšnjo krvavitev. Vene se lahko tudi raztegnejo ali celo izpadajo skozi zadnjik, kar pa je lahko boleče. Zunanji hemoroidi ležijo ob zadnjiku, od notranjih jih loči posebna zobata črta. Pogosto bolijo, ker so kožni deli dobro oživčeni. Otekle vene utegnejo zakrvaveti, če se skrčijo ali razpočijo zaradi stiskanja, drgnjenja in brisanja.Pojavljajo se tako pri ženskah kot pri moških, najpogosteje med 20. in 50. letom starosti.

Notranji hemoroidi:
  • so prirojeni,
  • nastanejo zaradi oslabljenega vezivnega tkiva in čezmernega ožiljenja v predelu zadnjika.
Zunanji hemoroidi:
  • večinoma so pridobljeni,
  • so posledica življenjskih navad, kot so sedeče delo, kronično zaprtje in nepravilna prehrana,
  • pogostejši so pri ženskah in se pojavljajo predvsem v nosečnosti.
Notranji hemoroidi so najpogostejši vzrok za krvavitev iz danke. Delimo jih v štiri stopnje:
  1. stopnja – hemoroidi, ki se običajno kažejo samo s krvavitvijo,
  2. stopnja – izpad skozi zadnjično odprtino predvsem pri predklonu ali pri napenjanju, se spontano reponirajo,
  3. stopnja – spontan izpad skozi zadnjično odprtino, ki ga je potrebno ročno reponirati,
  4. stopnja – stalni izpad.
Vzroki nastanka hemoroidov:
Hemoroide povzroča zvečan tlak v zadnjikovih venah, navadno zaradi napenjanja pri odvajanju trdega blata. Pritiskanje, posebno pri zaprtju, kašljanju in pihanju, dvigovanju težkih bremen, zvišuje pritisk v trebuhu in tako pogojuje nastanek hemoroidov. Pogosti so med nosečnostjo in takoj po porodu. Možnost nastanka hemoroidov povečuje povišan krvni tlak, zlasti v portalnem krvnem obtoku. Portalna vena je namreč povezana z votlo veno, ki odvaja kri iz zadnjika.

Debelost povečuje verjetnost nastanka hemoroidov, ker povzroča povišan krvni tlak v rektalnih venah.

Težave
Hemoroidi lahko povzročajo draženje in bolečine, zlasti ob odvajanju blata. Bolnik ima občutek neizpraznjenega črevesa. Včasih hemoroidi zakrvavijo. V razširjenih venah lahko nastanejo krvni strdki, ki povzročajo hude bolečine. Tak predel navadno poči, kar opazimo kot krvavitev.
Zdrknjeni hemoroidi pogosto povzročajo sluzast izcedek in srbenje okrog zadnjične odprtine. Zaradi dolgotrajnih krvavitev lahko nastane slabokrvnost.

Ob bolezenskih znakih hemoroidov se posvetujete z zdravnikom, še zlasti če opazite krvavitev iz debelega črevesa ali spremembe pri odvajanju blata.
Analna srbečica se pojavi na območju anusa - iztopišča črevesa. Je nadvse neprijeten, vendar dokaj pogost problem. Pogostejša je pri moških. Pri ženskah po menopavzi je običajno povezana s srbečico osramja.
Bolnik se običajno poskuša zdraviti sam s pretiranim umivanjem in mazanjem, kar pa stanje le še poslabša.

Ponavadi je posledica razdraženosti kože.

Povzročajo jo:
  • dišave, barve ali kemikalije s toaletnega papirja,
  • vlažnost, ki je posledica potenja ali driske in posledično sprememba PH,
  • hrana: kofein, čokolada, pivo, oreščki, mlečni izdelki in začinjena hrana,
  • infekcije: glivična okužba s kandido, ki povzroča rdečico in luščenje kože v okolici zadnjika, genitalne bradavice ali podančice, genitalni herpes,
  • hemoroidi, kreme in mazila,
  • lahko je tudi posledica neustrezne osebne higiene,
  • velikokrat se vzroka za njen nastanek ne da ugotoviti.
Srbečica, ki zajema večja območja kože, je lahko znak kožne bolezni, kot sta luskavica in ekcem, ali pa alergične reakcije. Povečajo jo različni faktorji: diabetes, nekateri antibiotiki, suha koža, stres.
Analna fisura je kronična razjeda v analnem kanalu. Najpogosteje nastane na zadnjem delu, pri moških, pri ženskah tudi spredaj.

Fisura je najpogostejši vzrok za krvavitev z močno bolečino ob odvajanju.

Pri večini je vzrok neredno odvajanje zasušenega, trdega blata. Ob napenjanju lahko sluznica zadnjika poči. Kri na blatu je sveža, opazijo jo tudi na toaletnem papirju. Značilan je huda bolečina v zadnjiku med iztrebljanjem, ki traja navadno še več ur. Nastanejo zaradi krča mišice zapiralke.

Zaradi draženja nastane povdarjena kožna guba (stražar), ki jo vidimo pri pregledu. Pridruži se ji povečana analna papila na zobati črti.
Zadah iz ust, ki mu strokovno rečemo halitoza ali tudi fetor ex ore, je za posameznika lahko velik osebni in socialni problem. O njem govorimo, če zadah ne mine po umivanju zob in ga imamo vsak dan.

Kronični ustni zadah ima precej ljudi. Vzroki za zadah so lokalni in sistemski. V 90 odstotkih vseh primerov vir slabega zadaha leži v ustih. Pri lokalnih vzrokih gre za bakterijski razpad organskih snovi v ustih, nosu, žrelu, požiralniku in pljučih. Tipičen odbijajoč zadah iz ust nastane, če se na določenem mestu prekomerno razmnožijo anaerobne bakterije, ki razkrajajo beljakovine. Nastanejo hlapne žveplove spojine - vodikov sulfid in merkaptani z močnim in neprijetnim vonjem po gnilih jajcih. Plin metilmerkaptan, smrdi po fekalijah, kadaverin – smrad, ki se pojavi pri razpadajočih človeških truplih.

Gnijejo lahko ostanki hrane, vnetne in druge celice, beljakovine v slini, izcedku iz nosu, kri, tujki.

Možne lokalne vzroke iščemo v slabi ustni higieni, vnetju obzobnih tkiv, vnetju dlesni, oblogah na korenu jezika, postnazalnem izcedku, kroničnem vnetju mandeljev, žrela, obnosnih sinusov, atrofičnem in hipertrofičnem vnetju nosne sluznice, tujkih v nosu in požiralniku, organskih ali funkcionalnih zožitvah požiralnika, divertiklu požiralnika, vnetju požiralnika, kroničnem bronhitisu, bronhiektazijah, abscesu pljuč, pljučnem raku. Od sistemskih bolezni je možen vzrok dehidracija, povišana telesna temperatura, splošna izčrpanost, jetrna in ledvična obolenja ter sladkorna bolezen.

V ambulanti za ustni zadah prvi pogovor in pregled naredimo timsko zobozdravnik in zdravnik. Stopnjo zadaha ocenjujemo subjektivno, tako da nam preiskovanec dahne v nos. Obstaja tudi naprava Halimeter, ki meri hlapne žveplove spojine v zraku.
Pri večini preiskovancev najdemo vzrok za halitozo. Cilj zdravljenja je odstranjevanje bakterij, ki proizvajajo vodikov sulfid in gojišč na katerih te bakterije uspevajo.